1930: hidravlično udarno kladivo Johna A. Zublina
Leta 1930 je John Adolphus Zublin patentiral udarni mehanizem, ki ga poganja tekočina. Patent je sestavljen iz več mehanizmov za pretvorbo hidravlične energije v udarno gibanje in nekaterih možnih konceptov umika bata.
Bat kladiva se premakne z vzmetjo proti ventilu, kar zapre prehod tekočine in pospeši ventil in bat z uporabo učinka vodnega kladiva. Premik ventila je omejen z majhno palico, tako da se bo prehod odprl in bat kladiva še naprej udarja po nakovalu.
Patent omenja tudi umik bata brez kakršnih koli vzmeti, z uporabo različnih velikosti površin in povezavo zadnjega dela bata kladiva z zunanjo stranjo svedra.
Z uporabo majhne odprtine znotraj pretočne poti na nakovalu bo prišlo do padca tlaka, odvisno od pretoka. Ker je zadnja površina bata povezana z obročem obroča, bo pritisk ob sprednjo površino (186) potisnil bat kladiva navzgor, proti toku tekočine.
1946: Orodje Bassinger
Ross Bassinger je leta 1940 s svojim podjetjem "Bassinger Tool Company" razvijal hidravlična tolkala. Ventil je bil nameščen okoli bata kladiva namesto glave ventila. Njegov sin Gray Bassinger je kasneje nadaljeval njegov razvoj. Osebna orodja so lahko pridobila prednost pred rotacijskim vrtanjem.
Stopnja penetracije je bila med vrtanjem v Oklahomi približno 30 odstotkov večja. Shell je uporabil tudi orodja Bassinger Tools za več vodnjakov v Alberti.
Uporaba stožčastih nastavkov je bila zahtevna zaradi prenosa impulza skozi ležaje in uporabe navadnih zob. V petdesetih letih 20. stoletja še vedno niso izumili gumbov. Preizkušeni so bili različni svedri, najboljši rezultati so bili doseženi z uporabo valjčnega stožčastega svedra z drsnimi ležaji namesto krogličnih ležajev.
Z uporabo gumijaste prevleke je mogoče zmanjšati abrazivno obrabo bata kladiva, tako da lahko kladivo deluje do 14 ur. Hitrost preboja je bila bistveno višja v primerjavi z rotacijskim vrtanjem, na primer ROP v anhidritni in mavčni kamnini v Kanadi je bil približno 2,4 m/h v primerjavi z 1,7 m/h pri rotacijskem vrtanju.
1968: Hidravlični udarni vrtalni stroj družbe Pan American Petroleum
Izum nove vrste hidravličnega udarnega vrtalnika v družbi Pan American Petroleum Corp. (pozneje znan kot Amoco, nato BP), ki ga je leta 1968 izdelal Renic P. Vincent, je bil še en mejnik. Z uporabo 7'' in 11'' orodij jim je uspelo povečati stopnjo preboja približno tri do petkrat v primerjavi z rotacijskim vrtanjem.
11" orodje je imelo dolžino 2,3 metra in maso bata kladiva 400 kg. Kljub temu so se kot svedri uporabljali valjčni stožčasti nastavki.
